Uhani so bili dolgo nekaj, česar nisem imela rada. Kot mala sem jih veliko nosila, predvsem zato, ker so to želeli starši. Pri nas je bila navada, da je otrok že ob rojstvu dobil svoje prve uhane, četudi še ni imel preluknjanih ušes. Jaz sem luknjo v ušesu dobila že kot zelo majhna, zato sem lahko začela nositi tiste uhane, ki sem jih prejela ob rojstvu. Zlati uhani mi nikoli niso bili všeč, zato sem, ko sem bila malce starejša, z uhani popolnoma prenehala. Enostavno mi niso bili všeč in jih nisem marala nositi. Ko pa sem končno začela živeti po svoje, sem našla tudi svoj stil in v ta stil so se seveda podali tudi uhani. Tokrat niso bili zlati, ampak srebrni, in zdelo se mi je, da so na mojo polt definitivno bolje pasali. Tudi vsi ostali so se z mano strinjali in rekli, da sem si izbrala res dobre uhane. Za svoj 18. rojstni dan sem dobila uhane, ki sem si jih res želela že nekaj časa, in končno so bili nekaj, kar sem si izbrala jaz, ne pa drugi.

Na ta rojstni dan sem bila res ponosna, saj so me ljudje poslušali in mi dejansko kupili to, kar sem si želela. Zraven uhanov sem seveda dobila tudi verižico, ki je bila zelo podobna uhanom, in to kombinacijo sem nosila kar nekaj let, res non-stop. Verižica se mi je čez čas strgala, uhani pa so postali precej uničeni. Potem sem si sama kupila nove uhane, ki so mi bili zelo všeč, in sem jih nosila vsepovsod, non-stop. Uhani so lahko zelo lep modni dodatek, a le če so primerni za tvoj stil in ti res pristajajo. Ko dobiš neke uhane, ki ti enostavno niso všeč in ne pristajajo tvojemu ušesu, je res brez veze, da bi jih nosila, zato veliko ljudi obupa nad modnimi dodatki – preprosto zato, ker ne najdejo svojega stila in ne vedo, kaj jim zares paše.