Ljudje imamo različne okuse in prav je tako, vsak si izbere svojo rastlino in moja je sivka. Ko tako premišljujem, če sem namensko izbrala to rastlino, ker sem želela imeti svojo najljubšo rastlino, pa vidim, da je sivka prihajala počasi v moje življenje, kot da je morala priti. Vedno sem govorila, da je moja rastlina sončnica in vedno sem jo podarila svojemu dedku in si jo tako vzela za svojo. Ker pa dedka danes ni več, sem počasi začela opažati, da je to bila najina skupna rastlina, ki naju je povezovala, a sedaj je bil čas, da si priznam, da je sivka tista moja rastlina in ne sončnica.

Ob pogledu na sivko se raznežim, svet postane lepši, še sama ne vem zakaj. Kar nekaj časa se nisem obremenjevala zakaj je sivka zame tako lepa, enostavno sem pustila času čas in uživala ob njej. Tako sem jo sadila okoli hiše, imela sem jo v hiši in tudi moja darila so vedno pustila pečat sivke. 

Na kar pa sem začela razmišljati, mogoče sem se sama sebe branila, ker enostavno nisem hotela sivke nadomestiti z sončnico, preveč me je bolela misel, da bi sivka zavzela mesto sončnice, ker je bila sončnica vez mene in dedka, vendar čas naredi svoje in kasneje lažje zmoremo priznati stvari. 

Tako sem zaprla poglavje mene dedka in sončnice in se zavedala, da to je bilo nekoč, sedaj pa grem naprej in nova rastlina je sivka, ki je sedaj na prvem mestu. Takrat sem si dovolila misliti na njo in jo resnično pogledati z vprašanjem:

Zakaj mi je sivka tako lepa?

• Barva je božanska
• Steblo je elegantno
• Vsaka vejica daje prostor drugi vejici
• Celotni grm sivke pa je prekrasen

Pa sem naredila korak naprej, sedaj je sivka tista moja rastlina, ki je prva in bi jo imela vsepovsod, ko jo vidim sem srečna, zakaj ne vem, glavno je da sem.