Sem oseba, ki se boji zdravnikov, ne prenesem bolnišnic, igel in pogleda na kri. Še najbolj od vsega me plaši misel, da bi morala kdaj opraviti preiskave kot sta gastroskopija in kolonoskopija. Zato se intenzivno trudim, da živim zdravo, se ukvarjam s športom in uživam uravnoteženo prehrano. Moja najboljša prijateljica je moje popolno nasprotje. Njej je obisk zdravnika nekaj takega kot meni obisk trgovine.

Prejšnji vikend je bila pri meni in mi povedala, da jo v kratkem čaka gastroskopija, že tretja v šestih letih. Redno hodi na preglede ker ima pogoste težave z želodcem, pa tudi njena mama je prebolela raka na želodcu. Razumem jo in jo podpiram pri temu, glede na to, da je podvržena k tej bolezni se mi zdi zelo pametno, da hodi na preiskave. Vendar, že ko mi samo omeni besedo gastroskopija, dobim kurjo polt.

Vseeno sem jo tokrat vprašala bolj podrobno, kako točno gastroskopija poteka. Povedala mi je. da gre zdravnik z majhno cevko skozi usta, požiralnik, dvanajsternik do želodca. Vprašala sem jo, če ji ne gre na bruhanje, ko ji porivajo cevko v grlo, pa se je samo nasmehnila in rekla, da je tako drobna, da ni preveč moteče, pa tudi zdravniki so že tako izkušeni, da to opravijo mimogrede. Povedala mi je tudi, da imajo za take, ki jih je strah posebno obravnavo. Lahko delno omrtvijo predel grla in ti dajo tudi kakšno pomirjevalo. Za tiste, ki pa jih je groza te preiskave, kot sem tudi sama, pa lahko opravijo tudi pod narkozo. Vendar moraš potem prenočiti v bolnišnici.

Vseeno me ni prepričala, v moji glavi je gastroskopija res nekaj groznega. V bistvu srčno upam, da mi nikoli ne bo potrebno napraviti te preiskave. Zato bom še naprej živela čim bolj zdravo, skrbela za svoje telo in še posebno za moj želodec. Vem pa, da bom potrebovala tudi malo sreče.