Pojem hialuronska kislina sem dolgo časa poznala samo kot besedo, ki se pojavlja v reklamah za kreme. Globinsko vlaženje, glajenje gub, mlajši videz kože – vse to sem slišala že stokrat, pa me ni preveč pritegnilo. Potem pa sem se nekega dne pogledala v ogledalo in opazila, da koža ni več tako sveža, kot je bila. Ne gre za gube, bolj za tisti občutek, da je koža kar malo utrujena, brez sijaja.

Prijateljica mi je priporočila serum s hialuronska kislina. Rekla je: Samo poskusi, ne boš verjela razliki. Kupila sem ga bolj iz radovednosti kot prepričanja. Prvič sem ga nanesla zvečer, na očiščeno kožo, in že takoj mi je bilo všeč, kako se vpije. Nobene lepljivosti, nobenega mastnega občutka.

Čez nekaj dni sem začela opažati, da je koža mehkejša. Po tednu dni sem imela občutek, da je napeta, a ne suha. Bila je bolj elastična, kot da je spet ‘živa’. In kar je bilo najbolj zanimivo, ni šlo le za videz, ampak tudi za občutek. Koža ni več zategovala, predvsem pa sem imela manj potrebe po debeli plasti kreme.

Zdaj je hialuronska kislina stalni del moje nege. Vem, da ni čudežna rešitev za vse, ampak za mene osebno je bila ena boljših sprememb v rutini. Naučila sem se tudi, da jo je treba nanašati na vlažno kožo, da res zadrži vlago, in vedno zaključiti z vlažilno kremo.

Danes, ko kdo reče, da ne ve, kje začeti z nego kože po tridesetem, vedno predlagam hialuronska kislina. Ker čeprav je trendovska beseda, pri meni ni delovala kot marketinški trik ampak kot nekaj, kar res deluje. In kar mi je pomagalo, da se v svoji koži spet dobro počutim.

Včasih so majhne spremembe tiste, ki naredijo največjo razliko. Ne gre za popolnost, ampak za občutek, da skrbiš zase. Hialuronska kislina je postala simbol te majhne, a pomembne vsakodnevne pozornosti.