Kot dolgoletni ljubitelj glasbe sem opazil, da so najboljši CD predvajalniki za hi‑fi sistem še vedno izjemno priljubljeni med zbiratelji in avdiofili, ki cenijo čist zvok ter fizične nosilce, kot so CD-ji in SACD-ji. Pri izbiri pravega modela je pomembno upoštevati kakovost DAC pretvornika, združljivost z različnimi formati in možnosti povezovanja z ojačevalcem ali hišnim kinom. Zanesljivost mehanizma in preprostost uporabe sta ključna dejavnika.

Ko sem pred nekaj leti iskal svoj prvi resnejši CD predvajalnik, sem hitro ugotovil, da ni vseeno, za kateri model se odločiš – razlike med njimi so lahko presenetljivo velike. Poleg osnovnih funkcij, kot so podpora za avdio CD-je, CD-R in CD-RW formate, je dobro preveriti tudi, ali predvajalnik podpira SACD-je, saj ti še dodatno razširijo možnosti poslušanja visokoresolucijske glasbe. Marsikateri sodobni cd predvajalniki imajo vgrajene napredne DAC pretvornike, ki pretvarjajo digitalni signal v čist, analogen zvok, kar lahko bistveno izboljša kakovost poslušanja – osebno sem opazil razliko predvsem pri zahtevnejši klasični glasbi in jazzovskih posnetkih, kjer pridejo do izraza detajli in dinamika. Pri nakupu vedno pogledam tudi na možnosti povezovanja; nekateri predvajalniki omogočajo povezavo prek optičnega ali koaksialnega izhoda, kar olajša integracijo v obstoječe avdio sisteme ali hišni kino. Kakovost izdelave je še ena stvar, ki je ne gre zanemariti – robustno ohišje, tih in natančen laserski mehanizem ter zanesljivo daljinsko upravljanje so lastnosti, ki jih res cenim pri vsakodnevni uporabi. Včasih me navduši tudi kakšna dodatna funkcija, kot so digitalni izhodi, prikazovalnik informacij o skladbah ali celo možnost predvajanja z USB ključka – čeprav mi osebno največ pomeni prav občutek preprostega vstavljanja glasbenega CD-ja in poslušanje albuma v celoti, brez motenj. CD predvajalniki priznanih znamk, kot so Marantz, Denon ali Yamaha, so me s svojo vzdržljivostjo in kakovostjo zvoka pogosto prepričali bolj kot cenejše alternative, zato se mi zdi vredno investirati v nekoliko boljši model, če res rad poslušam glasbo. Pri odločanju mi vedno pomaga tudi preizkus v živo – šele takrat lahko zares začutiš razliko v zvoku in uporabniški izkušnji, ki jo posamezni predvajalnik ponuja.

Ko sem preizkušal različne cd predvajalnike pri prijateljih in v specializiranih trgovinah, sem ugotovil, da so prav majhne razlike v zvoku tiste, ki naredijo izkušnjo res posebno. Pri modelih znamke Cambridge Audio me je presenetila nevtralnost zvoka in jasnost vokalov, medtem ko Sony-jevi predvajalniki pogosto izstopajo po udobni uporabnosti in tihem delovanju mehanizma. Zanimivo je tudi primerjati razlike med notranjimi DAC čipi – nekateri uporabljajo priznane Sabre ali Burr-Brown pretvornike, kar se pozna predvsem pri bolj odprtem zvočnem odru in lepši separaciji instrumentov. Čeprav danes marsikdo prisega na pretočno glasbo s servisov kot je Tidal ali Spotify Connect, sam še vedno najraje posežem po fizičnih albumih – občutek ovitka v roki in ritual poslušanja celega albuma mi prinaša poseben užitek. Doma imam poleg osnovnega stereo ojačevalca še starejše KEF zvočnike in ravno prava kombinacija z dobrim cd predvajalnikom prinese tisto toplino in detajle, ki jih digitalni streami pogosto skrijejo. Za vse resne ljubitelje glasbe bi priporočil, da si vzamejo čas za primerjavo različnih modelov in zaupajo svojim ušesom – včasih je prav tisti najmanj opazen detajl tisti, ki te najbolj očara.

Čedalje več ljudi me sprašuje, ali je danes sploh še smiselno vlagati v kakovostne cd predvajalnike, ko pa so DAC-i in omrežni predvajalniki tako dostopni. Sam jim vedno odgovorim, da imajo klasični predvajalniki še vedno svoje mesto, če si želimo res pristnega zvoka in občutka, ki ga sodobni digitalni viri pogosto pogrešajo. Pri meni doma že leta kraljuje Marantz CD6007, ki skupaj z mojim NAD ojačevalcem in KEF zvočniki ustvari prijetno, nekoliko nostalgično vzdušje. Opazil sem, da so starejši albumi, predvsem jazz in rock iz sedemdesetih, na cd ploščah izredno živi – dinamika in prostornost se preprosto ne izgubita tako kot pri kompresiranih datotekah. Tudi podrobnosti, kot so kakovost napajalnika, stabilnost pogona in digitalni izhodi, lahko naredijo veliko razliko; prav zato vedno priporočam poslušanje v živo in primerjavo različnih modelov, kot so Denon ali Yamaha, ki imata vsak svoje značilnosti. Pri izbiri cd predvajalnika se ne oziram le na tehnične specifikacije, temveč zaupam predvsem svojim ušesom in glasbenemu okusu – in prav v tem je zame čar pravega hi-fi sistema.

Pri tem sem opazil, kako pomembno vlogo igrajo kabli in povezave – kakovosten RCA interkonekt ali optični kabel lahko iz cd predvajalnika izvleče še tiste zadnje detajle, ki jih slabša oprema preprosto pogoltne. Včasih si vzamem čas in primerjam svoj Marantz z Rotelom RCD-1572MKII ali kakšnim starejšim Onkyom; vsak ima svoj karakter, a šele ob neposrednem poslušanju razumem, zakaj nekateri audiofili še vedno prisegajo na starejšo tehnologijo. Vedno me znova preseneti globina basa pri bolj analognem zvoku, medtem ko digitalni streamerji kot Bluesound Node sicer ponujajo več udobja, a meni osebno zmanjka topline in občutka prisotnosti. Pri meni torej cd predvajalniki ostajajo osrednji del sistema – ne le zaradi zbirke plošč, ampak predvsem zaradi načina poslušanja: rituala vstavljanja albuma in pričakovanja prvih taktov. Izkušnja s fizičnimi nosilci mi prinaša veselje in prav zato verjamem, da imajo še dolgo prihodnost med pravimi ljubitelji glasbe.…